5 dejstev, ki jih morate vedeti o penečem vinu


, 5 dejstev, ki jih morate vedeti o penečem vinu

Peneča vina so izredno priljubljena pijača. So najboljša izbira za vse vrste praznovanj, rojstnodnevne zabave, poslovne dogodke ali romantične večerje. Njihova zgodovina je dolga in pestra, na kar kaže tudi velika izbira penin, ki so trenutno na voljo. Preberite si nekaj zanimivih dejstev, ki jih morate vedeti o tej čudovoti pijači.

1. Odkrita po pomoti

Obstaja veliko legend o tem, kako smo odkrili eno najbolj luksuznih pijač v človekovi zgodovini. Peneča vina veljajo za simbol razkošnega življenja in prestiža. Naš najljubši, prav tako pa tudi najbolj znan mit, je zgodba o francoskem benediktinskem menihu.

Dom Perignon je uspešno nadaljeval družinsko tradicijo pridelave belega vina v pokrajini Šampanija v Franciji. Ena serijo steklenic v tem obdobju so ustekleničili prej kot običajno, saj je Dom Perignon mislil, da so kvasovke že pretvorile ves sladkor v alkohol. Toda kvasovke so zaradi nizkih temperatur preprosto zaspale. Ko pa se je spomladi ponovno otoplilo, se je fermentacija nadaljevala, kvasovke so se prebudile iz lepotnega spanca in začele jesti preostali sladkor. Med procesom so kvasovke proizvajale ogljikov dioksid, ki je ostal ujet v steklenici in se je zato absorbiral v vino. Ko se je Dom Perignon vrnil, da bi preveril stanje tega vina, je odkril, da iz steklenic odnaša zamaške. Njegova radovednost ga je gnala k okušanju nastale pijače. Ob tem pa naj bi izrekel svoj znameniti stavek: »Pridite hitro! Pijem zvezde!«

2. Ena najbolj ozemeljsko specifičnih pijač na svetu

Šampanjci so peneča vina, vendar vseh penečih vin ne smemo poimenovati šampanjec. Kot si lahko zamislite, so Francozi precej občutljivi, ko gre za poimenovanje. Samo vina proizvedena v regiji Šampaniji imajo lahko isto ime, ostala francoska peneča vina pa se imenujejo Crémant.

Francija še zdaleč ni edina država, ki je svoja peneča vina geografsko zaščitila. Španci so svoja poimenovali Cava, Portugalci pa Espumante. Italijani so zaščitili več imen glede na posamezno regijo, in sicer Franciacorta za peneča vina iz Lombardije, Asti iz Piemonta, Lambrusco iz Emilije in Prosecco iz Veneta. Pomembno je omeniti, da Italijani večinoma proizvajajo peneča vina po metodi Charmat. To velja zlasti za Asti in Prosecco, medtem ko se Franciacorta običajno proizvede po klasični metodi. Nemci imenujejo svoja peneča vina Sekt in nenazadnje imamo tudi Slovenci svoje ime – Penina.

3. Flavte so iz mode

Nenapisano pravilo pravi, da se peneča vina pijejo iz kozarcev imenovani flavte. Ozki in visoki kozarci so atraktivni, saj se lepo vidi izhajanje mehurčkov. Vendar se pitje iz takšnih kozarcev opušča, kajti aroma najboljših šampanjcev ne pride dovolj do izraza. Da bi lahko v celoti uživali v vseh aromah izbranega penečega vina, vedno izberite kozarec, iz katerega bi običajno pili polno rdeče vino. Ena izmed alternativ so tudi staromodni široki kozarci, saj omogočajo, da aroma izhaja iz večje površine hkrati. Kljub temu nekateri menijo, da takšna oblika ni najboljša izbira, saj lahko mehurčki in aroma prehitro izhlapijo.

4. Sladkost je pomembna

Pri penečih vinih raven sladkosti razkriva njihov življenjski slog. Mnogi strokovnjaki trdijo, da z brut nature (popolnoma suha penina) ne morate nikoli zgrešiti. Če vam to ni po godu pa je sladkost penečih vin tako različna, da boste med njimi zagotovo našli takšno, ki vam ustreza.

  • Popolnoma suho (brut nature) vsebuje manj kot 3 g/l preostalega sladkorja.
  • Izredno suho (extra brut) vsebuje manj kot 6 g/l preostalega sladkorja.
  • Zelo suho (brut)  vsebuje manj kot 12 g/l preostalega sladkorja in je najbolj priljubljena penina. Vinarji pri tej vrsti ustavijo fermentacijo tik preden kvasovke pojejo ves sladkor.
  • Suho (extra dry) vsebuje od 12 g/l do 17 g/l preostalega sladkorja, mednje spada Proseco, ki ima rahlo okrepljeno sladkost. Če niste navdušeni nad popolnoma suhimi vini, a hkrati niste pretirano sladkosnedi, je to prava izbira za vas.
  • Polsuho (dry) vsebuje od 17 g/l do 32 g/l preostalega sladkorja. Vino lahko odlično združimo s prigrizki, prav tako pa ga lahko postrežemo kot aperitiv.
  • Polsladko (demi sec) vsebuje od 33 g/l do 50 g/l preostalega sladkorja. Všeč je predvsem tistim, ki imajo radi sladko in tistim, ki iščejo vino, ki se prefinjeno ujema s sladico.
  • Sladko (doux) vsebuje več kot 50 g/l preostanka sladkorja in je primeren za prave sladkosnede.

5. Penina in hrana

Eno izmed najpomembejših vprašanj pri penini je, kakšno penino izbrati pri določeni jedi. Suha peneča vina se najbolje ujemajo z ne tipičnimi jedmi, kot so manj sladka peciva, lahki prigrizki, dimljen losos, avokado ali suši. Odlična izbira so tudi zreli siri, še posebaj, če bodo vaši prijatelji pri vas ostali nekoliko dlje kot običajno. V nasprotju z ljudskim prepričanjem suhega penečega vina ne združujte s sladicami oziroma tortami. V kolikor bi radi postregli močnješo sladico, mora biti penina slajša kot hrana in v tem primeru izberete Doux – sladko peneče vino.

*

To je bilo nekaj zanimivih dejstev o penečem vinu. Upamo, da vam bodo v pomoč pri naslednjem srečanju s to edinstveno pijačo. Prava izbira je včasih težka ravno zato, ker so peneča vina tako raznovrstna. Dobra stran tega pa je, da lahko najdemo pravo izbiro za vsako priložnost. Za nadaljnje raziskovanje o penečem vinu v Sloveniji, obiščite našo spletno stran in si rezervirajte mesto na degustaciji vin.