9 glavnih stilov vina in proizvodne tehnike


, 9 glavnih stilov vina in proizvodne tehnike

Vino ima veliko opraviti s stilom. Pred vsako žetvijo se vinogradniki odločijo katere smernice bodo izbrali in kakšno vino želijo proizvesti. Spodaj je seznam najpomembnejših stilov vina, ki izhajajo iz številnih različnih proizvodnih tehnik. Vina so razdeljena v 9 ločenih kategorij glede na njihovo telo, barvo in druge lastnosti.

1. Rdeča vina s polnim telesom (Cabernet Sauvignon, Syrah, Cabernet Franc)

Vina s polnim telesom imajo več taninov in večjo vsebnost alkohola. Tanini se čutijo na zadnji strani jezika in povzročajo suh in trpek občutek v ustih. Nahajajo se v koži grozdja in v semenih ter v vinu shranjenem v novih hrastovih sodih. Vonj rdečih vin s polnim telesom spominja na različne začimbe, usnje in na temne sadeže kot so višnje. Ker so zelo močna jih je najboljše kombinirati z jedmi z enako močjo. Odličen primer je sočen biftek. Servirati jih moramo v velikih okroglih kozarcih, da lahko v celoti zajamemo njihove arome in okuse.

Za izdelavo polnega rdečega vina je potrebno najprej začeti z temno rdečimi sortami grozdja z debelo kožo, kot so Cabernet Sauvignon in Refošk. Po prvi fermentaciji se izvede dodatna druga fermentacija, imenovana malolaktična fermentacija. Rezultat tega je povečana vsebnost mlečne kisline, ki daje vinu polnejši in bolj kremast okus. Vino mora biti hranjeno v hrastovih sodih, kar ima za posledico večjo vsebnost tanina in močnješo aromo, oboje pa prispeva k splošni polnosti telesa. Pogosto pri proizvodnji takih vin, vinarji ohranijo nekaj naravnega sladkorja tako, da prej ustavijo fermentacijo. Drug dejavnik, ki prispeva k polnosti vinskega telesa, je toplina podnebja, v kateri je bilo proizvedeno. Višje temperature omogočajo razvoj sladkega grozdja, ki daje višjo vsebnost alkohola in polnejše telo.

2. Rdeča vina srednjega telesa (Merlot, Barbera)

Ta vrsta vina je lahko spremstvo katere koli hrane. Lahko jih kombinirate tudi z jedmi močnejših okusov. Poprove note dobrega merlota lahko presežejo skoraj vsako jed. Zaradi tega je odlična alternativa za dodatek k jedem z močnim okusom ali obrokom z visoko vsebnostjo maščob. Običajno imajo rdeča vina srednjega telesa zmerno kislost, srednjo količino tanina in pretežno sadno aromo podobno rdečim plodom. Na polnost njihovega telesa vplivajo fermentacija, podnebje in morebitno staranje v hrastovih sodih.

3. Rdeča vina lahkega telesa (Pinot Noir, Gamay, Modra Frankinja)

Rdeča vina lahkega telesa so pridelana iz svetlejšega grozdja s tanjšo kožo in imajo najmanj taninov. Prav tako jih lahko združimo z različnimi jedmi, predvsem pa s siri. To vino je odlična alternativa, če niste navdušeni nad grobim okusom taninov in drznim okusom polnih vin. Odličen primer lahkega rdečega vina je Pinot Noir. Drži se ga ugled najbolj občutljive rdeče sorte z malo taninov in malo kisline. Postrežen v primernem kozarcu izžareva odlično aromo okusnih rdečih plodov.

4. Rosé vina (Grenache, Sangiovese, Mourvèdre)

Rosé je odlična izbira za poletno vino in gre dobro skupaj z začinjeno, pekočo hrano, kot je na primer tajska ali mehiška. Najboljše ga je servirati ohlajenega, saj tako pride do izraza njegov čudovit sadni okus. Okus se spreminja od prijetnih not jagod in malin do melon in citrusov – odvisno od regije in proizvodne tehnike.

Rosé je proizvod kratke maceracije kar v vinarskem žargonu pomeni, da se vino pusti sedeti z rdečim grozdjem le nekaj ur, dokler ne dobi lepe roza barve. Če bi jih skupaj pustili dlje bi bil rezultat rdeče vino. Rosé se lahko proizvaja tudi tako, da se pri izdelavi rdečega vina nekaj mošta odlije v novo kad. To se imenuje metoda Saigneé in je tipično za regije Nape in Sonome v Kaliforniji. Malo manj značilen postopek pa je, da se rosé pridela z mešanjem rdečega in belega vina.

5. Bela vina polnega telesa (Oaked Chardonnay, Ribolla Gialla)

To so običajno vina, ki so bila starana v hrastovih sodih in je potekala druga malolaktična fermentacija. Najbolj tipičen predstavnik belega vina z polnim telesom je Chardonnay. Bela vina s polnimi telesi se odlikujejo z različnimi vanilijevimi in kokosovimi notami, odlično pa se ujemajo z morsko hrano, kot so jastog, rižota s šparglji, perutnina in izbrani siri. Običajno gre za starejša vina (od 3 do 10 let), ki so malo dražja.

6. Bela vina lahkih teles (Sauvignon Blanc, Zelen, Pinela, Pinot Gris, Riesling Italico)

Sveža suha vina so najboljša izbira za tiste, ki imajo radi živahen okus. Privoščite si jih v vročem vremenu skupaj s svežo solato ali sušijem. Najbolj pitni so, ko so še mladi, v prvem in drugem letu. Tudi vrhunske steklenice tovrstnega vina so pogosto dostopne po ugodnih cenah. Bela vina z lahkim telesom so izredno pitna, lahko jih uživate ob lahkih prigrizkih ali pa si jih privoščite kar samostojno.

7. Aromatična bela vina (Moscato, Gewürztraminer, Riesling)

To so vina, ki naredijo življenje slajše. Od ostalih vin se ločijo po njihovih cvetnih in sadnih parfumskih notah. Vinarji pri pridelavi pogosto pustijo nekaj sladkorja, da uravnotežijo njihovo sicer agresivno kislost ali grenkobo. Tisti, ki limonadi radi dodate žlico sladkorja boste razumeli v čem je razlika.

Če že govorimo o sladkorju se morate zavedati, da sladkost vina ni determinirana s sorto grozdja, ampak z metodo pridelave. Če v vinu pustimo nekaj sladkorja bo vino slajše. Prav tako se lahko iz katere koli vrste grozdja pridela vino, ki je suho (npr. Traminec). Sladkobe tudi ne moremo vonjati. Čeprav lahko z nekaterimi aromami povezujemo sladek okus pa ne moremo ugotoviti, ali je vino sladko ali suho, dokler ga ne okusimo. Pravilo v kombinaciji z jedjo pa je, da mora biti vino vedno slajšega okusa kot sama jed. Še vedno pa lahko takšno vino spijete ob tajski ali indijski jedi.

8. Desertna in likerska vina (Vinjak, Port, Sherry, Madeira, Late Harvest, Noble Rot, Straw Wine, Ice Wine)

Kot je omenjeno zgoraj, vinogradniki lahko ohranijo naravno sladkobo vina, tako da ustavijo fermentacijo, preden kvasovke požrejo ves sladkor. Posledično so takšna vina slajša, vendar imajo nižjo stopnjo alkohola. To so desertna vina. Vinar kasneje lahko vino okrepi z dodajanjem žganih pijač in povečanjem količine alkohola. Rezultat je vino, ki je sladko in močno. Sicer ni zelo pitno in je priporočljivo v manjših količinah. Desertna in likerska vina prijateljujejo z različnimi vrstami sladkarij, karamelo, pecivi, piškoti in sadnimi pitami.

9. Peneča vina

“V zmagi si ga zaslužim, v porazu ga potrebujem,” je dejal Napoleon, ko so ga prosili za opis Šampanjca. In vse do danes je peneče vino ostalo najbolj priljubljena izbira za praznovanje zmage ali žalovanja nad neuspehom. Šampanjec je zaščiteno ime penečega vina, proizvedenega v istoimenski francoski regiji. Zato se peneče vino, proizvedeno na drugih mestih, ne more imenovati šampanjec in mora imeti druga imena glede na regijo, kjer je bilo vino proizvedeno.

Če je narejeno po tradicionalni metodi, so mehurčki v penečem vinu posledica sekundarne fermentacije v steklenici ali jeklenem sodu. Kategorizirani so glede na količino sladkorja, ki ga vsebujejo po končani fermentaciji. Natančno raven sladkorja se določi s količino “Liqueur de tirage”, sirupa iz vina, sladkorja in kvasa, ki se doda, da se inducira sekundarna fermentacija. Če je nastalo vino suho, se imenuje “Brut” in če je sladko, “Deux”. Peneče vino lahko strežete s slanimi predjedmi, ribami ali skozi celotno večerjo. Ne priporočamo, ga v kombinaciji s sladicami, razen če gre za Deux (sladek), saj gredo te veliko bolje skupaj s sladkimi in alkoholiziranimi vini.

*

Prišli smo do konca našega seznama. Za boljše raziskovanje različnih stilov vina vam priporočamo obisk dobro založene vinoteke ali pa kar degustacijo vin. Degustacije so odličen način, da spoznate vaše preference preden se odločite za nakup. Prav tako vam lahko pri odločitvi pomagajo izkušeni vinski strokovnjaki. Začetniki pitja vina imajo sicer raje mlajša vina lahkih teles in desertna vina, vendar to ni pravilo. Kdo ve, morda boste odkrili, da imate sami raje ravno obratno.