Vino ima veliko opraviti s slogom. Pred vsako trgatvijo se morajo vinarji odločiti, v katero smer bodo šli, da bi proizvedli želeno pijačo. V nadaljevanju je seznam najpomembnejših slogov vina, ki so rezultat različnih tehnik pridelave.
Glede na telo, barvo in druge lastnosti so razvrščeni v 9 ločenih kategorij. Seznam vključuje vsa rdeča, bela, rožnata, peneča in desertna vina, ta kategorizacija pa vam lahko pomaga pri naročanju vina, ki ga lahko kombinirate s hrano ali uživate samostojno.
1. Rdeča vina s polnim telesom (Cabernet Sauvignon, Syrah, Cabernet Franc)
Vina s polnim telesom imajo več taninov in vsebujejo več alkohola. Tanini se čutijo na zadnji strani jezika kot oprijemljiv občutek, ki izsuši usta in jih poveže. Izvirajo iz grozdnih kožic in semen ter iz skladiščenja vina v novih lesenih sodih. Rdeča vina polnega okusa imajo vonj, ki spominja na različne začimbe, usnje in temno sadje, kot so višnje. Ker so na splošno močna, jih je treba kombinirati z enako močnimi živili, kot je dober sočen goveji zrezek. Prav tako jih morate postreči v kozarcih z velikimi skodelicami, da bodo njihove arome in okusi v celoti ujeti.
Za pripravo polnega rdečega vina morate najprej začeti s temno rdečim grozdjem z debelo lupino, kot sta Cabernet Sauvignon in Refosco. Po prvi fermentaciji se lahko izvede dodatna druga fermentacija, imenovana malolaktična fermentacija. Pri tem se poveča vsebnost mlečne kisline, kar daje vinu polnejši in bolj kremast okus. Nastalo vino se lahko shranjuje tudi v hrastovih sodih, kar prispeva k večji vsebnosti taninov in bogatejši aromi, s tem pa k splošni polnosti telesa. Med proizvodnjo polnih vin se pogosto zgodi, da vinarji pustijo nekaj preostalega sladkorja v notranjosti, tako da predčasno ustavijo vrenje. K polnosti telesa vina prispeva tudi toplo podnebje, v katerem je bilo vino pridelano. Višje temperature omogočajo razvoj slajšega grozdja, ki daje večjo vsebnost alkohola in polnejše telo.
2. Rdeča vina s srednje močnim telesom (Merlot, Barbera)
Srednje močna rdeča vina so najbolj znana po tem, da se odlično podajo k skoraj vsaki hrani. Če ne marate polnih vin, lahko rdeča vina srednje polnega okusa prav tako dobro kombinirate s težjimi jedmi. Note popra v dobrem merlotu lahko prebijejo skoraj vsako jed. Zaradi tega je odlična alternativa za kombiniranje z močnimi degustacijami ali obroki z visoko vsebnostjo maščob. Običajno ima rdeče vino srednjega telesa zmerno kislost, srednjo količino tanina in pretežno sadno aromo, ki spominja na rdeče sadje. Na polnost telesa spet vplivajo fermentacija, podnebje in morebitno staranje v hrastovih sodih.
3. Rdeča vina z lahkim telesom (Pinot Noir, Gamay, Blaufränkisch)
Najsvetlejše rdeče vino je narejeno iz svetlejšega grozdja s tanjšo kožico in ima najmanj taninov. Kljub temu jih lahko kombinirate s številnimi živili, na primer s sirom. Zato so odlična alternativa, če niste navdušeni nad grobim okusom taninov in krepkim okusom polnih vin. Odličen primer lahkega rdečega vina je sivi pinot. Ima sloves najbolj občutljive in nežne rdeče sorte z lahkimi tanini in svetlo kislino. Če ga postrežemo v primernem kozarcu (v obliki velike sklede), iz njega veje odlična aroma slastnega rdečega sadja.
4. Vina rosé (Grenache, Sangiovese, Mourvèdre)
Vmesni izdelek med rdečim in belim vinom se imenuje rosé - vaše popolno poletno vino. Rosé se odlično ujema z bolj pikantnimi jedmi, kot sta tajska ali mehiška hrana. Najbolje je, če ga postrežete ohlajenega, da pride do izraza njegov čudovit sadni okus. Okus se spreminja od jagod in malin do melone in citrusov - odvisno od regije in tehnike pridelave.
Rose je narejen z zelo kratko maceracijo. Pri tem se vino le nekaj ur pusti stati z lupinami rdečega grozdja, dokler ne dobi lepo rožnatega odtenka. Če bi vino pustili z olupki dlje časa, bi nastalo pravo rdeče vino. Rosé se lahko proizvede tudi tako, da se med proizvodnjo rdečega vina vzame nekaj soka iz mošta in se ga prelije v novo kad. To se imenuje metoda Saigneé in je značilna za kalifornijski regiji Napa in Sonoma. Redkeje se rosé proizvaja tudi z mešanjem belega in rdečega vina. To velja predvsem za peneče roseje iz regije Champagne.
5. Bela vina s polnim telesom (Obuti Chardonnay, Ribolla Gialla)
To so običajno vina, ki so zorela v hrastovih sodih in bila deležna druge, jabolčno-mlečne fermentacije. Najbolj značilen predstavnik polnega belega vina je chardonnay. Bela vina polnega okusa se razlikujejo po izrazitih notah vanilije in kokosa ter se odlično ujemajo z morskimi sadeži, kot je jastog, rižoto s šparglji, perutnino in različnimi siri. Običajno so stara precej časa (3 do 10 let) in so lahko nekoliko dražja.
6. Bela vina z lahkim telesom (Sauvignon Blanc, Zelen, Pinela, Pinot Gris, Riesling Italico)
Hrustljava suha vina so odlična izbira za tiste, ki uživajo v živahnosti na jeziku. Najbolj boste v njih uživali v vročem vremenu skupaj s svežo solato ali sušijem. Prav tako jih je najbolje piti, ko so še mlada, najbolje v prvem ali drugem letu. Belih vin z lahkim telesom ni težko najti. Običajno lahko dobite odlično steklenico po zelo ugodni ceni. Ta vina so zelo primerna za pitje, kar pomeni, da jih lahko brez težav uživate samostojno ali z lahkim prigrizkom.
7. Aromatična bela vina (Moscato, Gewürztraminer, Riesling)
Vina, ki nam posladkajo življenje. Od ostalih se razlikujejo po cvetličnih in sadnih parfumskih notah. Pogosto so narejena z nekaj preostalega sladkorja, da se uravnoteži njihova sicer agresivna kislost ali grenkoba. Tisti, ki si v limonado radi prilijete sladkor, boste razumeli, kam s to mislijo merimo.
Ko govorimo o sladkorju, se morate zavedati, da sladkost vina ni odvisna od sorte grozdja, temveč od načina pridelave. Če na primer pustite nekaj preostalega sladkorja, bo vino slajše. Prav tako lahko iz katere koli vrste grozdja naredimo suho vino. Primer tega je traminec. Sladkosti tudi ne morete začutiti. Čeprav nekatere arome povezujemo s sladkim okusom, ne moremo ugotoviti, ali je vino sladko ali suho, dokler ne naredimo požirka. Kar zadeva kombiniranje, je najpogostejši način izbira vina, ki je slajše od jedi. Vendar se ne smete bati kombinirati sladkega vina z indijsko ali tajsko jedjo ali morda s smetanovo omako.
8. Desertna in alkoholizirana vina (Vinjak, portovec, šerija, Madeira, pozna trgatev, žlahtna gniloba, slamnato vino, ledeno vino)
Kot smo že omenili, lahko vinarji ohranijo naravno sladkost vina tako, da ustavijo vrenje, preden kvasovke porabijo ves sladkor. Zato so takšna vina slajša, vendar imajo nižjo stopnjo alkohola. Takšna vina se imenujejo desertna vina. Vinarji jih lahko pozneje okrepijo z dodajanjem žganja in povečanjem količine alkohola. Tako nastane vino, ki je hkrati sladko in močno. Vendar ni preveč pitno in je najbolje, če ga uživate v majhnih količinah. Tako desertna kot alkoholizirana vina so odlični spremljevalci vseh vrst sladkarij, kot so sladica, torte, piškoti in sadne pite.
9. Peneča vina (šampanjec, cava, prosecco, Méthode Classique, Penina, Sekt Lambrusco)
"Ob zmagi si ga zaslužim, ob porazu ga potrebujem," je dejal Napoleon, ko so ga prosili, naj opiše šampanjec, in peneče vino je še danes najbolj priljubljena izbira za praznovanje zmage ali žalovanje ob porazu. Šampanjec je zaščiteno ime penečega vina, ki se prideluje v istoimenski francoski regiji. Zato se peneče vino, proizvedeno v drugih krajih, ne sme imenovati šampanjec in ima različna imena glede na regijo, v kateri je bilo proizvedeno.
Če je peneče vino izdelano po tradicionalni metodi, so mehurčki v njem posledica sekundarne fermentacije v steklenici ali jeklenem rezervoarju. Razvrščamo jih glede na količino sladkorja, ki ga vsebujejo po končanem vrenju. Natančna količina sladkorja je odvisna od količine "Liqueur de tirage", sirupaste mešanice vina, sladkorja in kvasovk, ki se doda za sprožitev sekundarne fermentacije. Če je vino suho, se imenuje "Brut", če je sladko, pa "Deux". Peneče vino lahko postrežete k slanim predjedem (predjedi), ribam ali celo k celotni večerji. Ne priporočamo vam, da ga kombinirate s sladicami, razen če so "Deux", saj se veliko bolje ujemajo s sladicami in alkoholiziranimi vini.
*
To nas pripelje do konca seznama. Za boljše spoznavanje različnih stilov vina vam priporočamo, da obiščete dobro založeno vinoteko. Druga ideja je, da se odpravite na degustacija vin. Degustacije so odličen način za spoznavanje vaših želja, preden se odločite za nakup. Veliko vam lahko pomaga tudi izkušen vinski strokovnjak ali sommelier. Po naših izkušnjah se ljudje, ki šele začnejo piti vino, običajno raje odločajo za mlajša, lahka in desertna vina, vendar nikoli ne veste. Morda boste odkrili gorečo strast do ravno nasprotnega.
