Vrhunci sodobnega vinarstva se zdaj obračajo h koreninam, oživljajo avtohtone sorte vina in tradicionalne postopke pridelave. Globalizacija grozdja je morda povzročila začasen upad zanimanja za avtohtone vrste, vendar na srečo niso bile nikoli popolnoma pozabljene. Nedavna razprava o pomenu terroirja je ponovno opozorila na sorte, ki so jih gojili naši predniki. Vinarji po vsem svetu se zdaj ponovno zahteva, da se čim bolje izkoristijo naravna bogastva, ki jih imajo na voljo, in Slovenija pri tem trendu ni izjema. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj najboljših vinskih sort, ki izvirajo iz naše dežele, razdeljenih po treh različnih vinorodnih deželah.
1. VINORODNI OKOLIŠ PODRAVJE
Terroir te severovzhodne regije zaznamujejo gričevnata pokrajina in hladnejše podnebje s suhimi poletji in ostrimi zimami. Nadmorska višina vinogradov je med 250 in 400 m, rastejo pa na mešanici apnenčastih in ilovnatih tal, ki so odlična za gojenje vinske trte. Regijo sestavljata dve podregiji, prekmurska in štajerska, pri čemer se slednja uvršča med 4% najboljših vinorodnih območij na svetu. Vino je večinoma belo, s cvetličnimi in sadnimi aromami, lahkega telesa in nekoliko višje kisline, kar je predvsem posledica hladnejšega podnebja. Regija je znana po pridelavi predikatnih in zelo pitnih vin za vsakdanjo rabo.
Ranfol
Je tipičen predstavnik okrožja Haloze, oddaljenega območja na vzhodu Štajerske, kjer vino pridelujejo že od rimskih časov. To je vsestranska bela sorta grozdja, ki se običajno uporablja za pridelavo vin z nekoliko višjo stopnjo kislosti, srednje do lahkega telesa, cvetlične arome in slamnato rumene barve. Lahko se pijejo čista, kot poletna vina ali pa se uporabljajo za različne mešanice. Čeprav je to zahtevno, nekateri lokalni vinarji uporabljajo Ranfol celo za proizvodnjo penečega vina, ki je edinstveno za to območje.
Blauer Kölner
Domačinom je znana kot Žametna črnina in je ena najstarejših sort vinske trte, ki se goji v Sloveniji. Je tudi sorta najstarejše trte na svetu, ki raste v Mariboru (osrednja štajerska subregija). Stara je več kot 400 let in letno pridela do 55 kilogramov rdečega grozdja. Vsako leto po slavnostni trgatvi delavci mestne kleti skrbno pridelajo vino, nato pa ga ustekleničijo v omejeno serijo le sto 250 ml steklenic. Seveda je treba imeti veliko sreče, če želite dobiti eno od teh steklenic. Vino ima visoko stopnjo kislosti in svetlo rdečo barvo. Uporablja se predvsem v mešanicah, saj je ključna sestavina nekaterih odličnih slovenskih vin, kot so Cviček, Metliška črnina in Bizeljsko rdeče.
2. VINORODNI OKOLIŠ POSAVJE
Pokrajina te jugovzhodne regije ni tako hribovita kot Podravje. Dežela je polna ozkih dolin in strmih pobočij. Vinogradi nikoli ne presežejo nadmorske višine 400 m. Tla so mešanica marla, peščenjaka, apnenca, dolomita in gline. To omogoča zelo raznolik terroir, kjer si dva vinograda nista enaka. Vremenske razmere so celinske z vplivi hladnejšega podalpskega podnebja. Posavje je sestavljeno iz treh podobmočij, imenovanih Dolenjska, Bizeljsko-Sremič in Bela Krajina. Večina trt v Posavju je rdečih, vina pa so zelo raznolika, od lahkih rdečih in belih do visoko rangiranih predikatnih in penečih vin. Najbolj znano vino regije, zlasti dolenjske podobmočne regije, se imenuje cviček. Znano je kot svetovna posebnost, saj najbolje izraža značilnosti svojega geografskega porekla.
Rumeni plavec
Sorta močnega grozdja, ki daje čudovit poln in svež okus. Je ključna sestavina penečih vin, ki jih proizvaja večkrat nagrajena klet Istenič. Klet je tudi ena prvih proizvajalcev penečih vin v Sloveniji. To grozdje izvira iz Bizeljsko-sremiške subregije. Dajejo zeleno-rumeno obarvano vino z visoko kislino in nizko vsebnostjo alkohola. Vinogradniki ga le redko stekleničijo v čistem stanju, običajno ga uporabljajo za različne mešanice, med drugim tudi za izdelavo cvička.
3. PRIMORSKA VINORODNA DEŽELA
Primorski vinogradi, ki se nahajajo na jugozahodu države, se razprostirajo od morske gladine do nadmorske višine 360 m. Tla so sestavljena iz fliša in apnenca, ki tvorijo različne rjave kupe zemlje, kot je Terra Rossa. Primorska pomeni "tista ob morju". Podnebje je sredozemsko, z vročimi poletji in milimi zimami. V tej regiji prevladujejo rdeče sorte, kot so refošk, merlot in cabernet sauvignon. Na tem območju pridelujejo bogata in kompleksna vina, med katerimi je najbolj znano vino Teran. Primorsko regijo sestavljajo štiri podregije: Vipavska dolina, Goriška Brda, Slovenska Istra in Kras.
Zelen & Pinela
Dve beli sorti predstavljata ključni del vinarske dediščine Vipavske doline. Ta podregija je trenutno edini znani kraj na svetu, kjer rasteta. Znani vinogradnik Matija Vertovec je v svoji knjigi o vinogradništvu iz leta 1844 prvi pisal o Zelenu. Pinela se prvič omenja že leta 1324. Obe sorti vinske trte najbolje uspevata na sončnih pobočjih z nižjo vlažnostjo. To omogoča pridelavo vin s slamnato rumeno barvo in zelenkastim odtenkom. Vina so sveža, polnega telesa, s subtilnimi cvetličnimi in sadnimi aromami. Občasno imajo tudi pridih mediteranskih zelišč (zlasti Zelen). Vina iz sorte Zelen in Pinela so zelo primerna za pitje. Imajo kompleksno strukturo in rahlo izrazito kislost.
Vitovska grganja
Sorta z dolgo tradicijo, ki izvira iz Italije in se goji še danes tudi na slovenskem Krasu. Je zelo redka, saj v Sloveniji in Italiji skupaj raste le na 66 hektarjih. Nekateri menijo, da ime, ki pomeni "viteška trta", izhaja iz dejstva, da imajo te trte zelo močne korenine, ki jih ščitijo pred močnim vetrom bora, značilnim za to območje. Drugi menijo, da ime dejansko izvira iz časov, ko je bilo vino način plačila vitezom za obrambo Trsta. Vino iz sorte Vitovska grganja je zlatorumene barve in srednje polnega telesa z medenim priokusom. Aroma je cvetlična in sadna ter spominja na bele cvetove, breskve in grenivke.
Rebula
Je ena najpomembnejših sort vinske trte v podobmočju Goriških Brd, ki zavzema več kot 25% vseh vinogradniških površin. Mnogi menijo, da je avtohtona slovenska sorta, vendar so nedavne raziskave pokazale, da rebula izvira iz Grčije. Kljub temu jo zaradi njenega zgodovinskega pomena v našem lokalnem vinarstvu uvrščamo na naš seznam. Danes je rebula še vedno priljubljena med vinogradniki, saj jim omogoča pridelavo številnih različnih slogov vina. Ti imajo nekaj skupnih značilnosti, in sicer svežino, mineralnost in visoko stopnjo kislosti. Aroma je večinoma sadna, s pridihom vanilije, barva pa slamnato rumena z zelenkastim odtenkom. Okus pogosto spominja na mandlje. Vino občasno tvori mehurčke in je priljubljena osnova za suha peneča vina.
To nas pripelje do konca seznama. Čeprav o pravem izvoru vsake sorte še vedno obstajajo številni spori, imajo vse zgoraj omenjene sorte pomembno vlogo v naši vinogradniški zgodovini in so del naše kulture že več sto let. Vse skupaj, čutimo da je bila in ostaja vrnitev starih sort vina odlična zamisel. Vsak, ki je kdaj poskusil Zelen ali Pinela, se bo s tem zagotovo strinjal.
