Skrivnost oranžne tradicije


, Skrivnost oranžne tradicije

Kaj je oranžno vino?

Oranžno vino ni rosé oziroma vino z dodatkom pomaranče, kot bi nemara kdo pomislil. Je belo vino, pridelano po postopku za rdeče vino. V svetu in celo v Sloveniji je to pravzaprav star postopek pridelave belih vin, čeprav se je njegova globalna priljubljenost med sladokusci in poznavalci vin razmahnila šele v devetdesetih letih. Menda ga je oranžno poimenoval nek angleški sommelier, v nekaterih delih sveta pa ga zaradi svoje barve imenujejo tudi jantarno vino, okušali pa ga boste tudi na degustaciji vin v Ljubljani.

Tradicija ali trend?

V Sloveniji so oranžna vina začeli izdelovati na Primorskem, danes pa številni vinarji pridelujejo oranžna vina v vseh treh naših vinorodnih regijah. Zmotno je prepričanje, da so oranžna vina trend zadnjih let, saj je v Sloveniji pridelovanje oranžnih vin tradicija in ne zgolj trend. Pri pravih poznavalcih je kozarček oranžnega priljubljen že dolgo, čeprav se o oranžnem trendu bolj govori šele zadnja leta. Pokrajine, kjer so oranžna vina tradicija so Slovenija, Hrvaška Istra in Italija, trend pa je v Avstriji, Nemčiji, Franciji, na Češkem, v Avstraliji, Združenih državah in na Novi Zelandiji. Če se odločite za Wine Tasting Ljubljana, boste med sedmimi slovenskimi vini poskusili primorsko oranžno vino.

Izvor

Zgodovina slovenskih oranžnih vin sega v čas naših dedkov, ki so predvsem na Primorskem pridelovali bela vina, sodobnejši vinarji pa so se s tem začeli profesionalno ukvarjali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Prva oranžna vina so pred 6.000 leti pili že na Kavkazu, na območju današnje Gruzije, v Mali Aziji in na Balkanu, ponovno oživitev tega starodavnega postopka pridelovanja oranžnega vina, pa se je pojavila šele v zadnjih dvajsetih letih. Veliko sodobnih ‘oranžnih’ vinogradnikov na območju današnje Gruzije vina fermentira v velikih podzemnih plovilih, imenovanih Qvevriji, ki so bili prvotno zaprti s kamni in zapečateni s čebeljim voskom.

Bela maceracija

Gre za belo macerirano vino, kar morda nepoznavalcu ne pove kaj dosti, zato se ga je prijelo ime oranžno vino. Oranžna vina so pridelana iz belega grozdja z maceracijo, postopkom za rdeča vina. Maceracija pomeni, da je pri pridelavi vina jagodna kožica grozdja v stiku z moštom. Če torej belo vino pridelamo na tak način, dobimo oranžno vino.

Okus

Oranžna vina označujejo kot robustna in drzna z medenimi aromami tropskega jagodičja, lešnika, brazilskega oreščka, zrelega jabolka, lanenega olja, brina, kislega testa in posušene pomarančne lupine. V ustih ga zaznavamo kot suho vino, saj pri njem okusimo tanine, značilne za rdeča vina in kislost, ki spominja na sadno pivo. Oranžno vino je pogosto tako intenzivnega okusa, da svetujemo, da svoje prvo oranžno vino poskusite sede.

Oranžno vino in hrana

Oranžna vina so kompleksna in jih popolno okusimo šele ob pravilno izbrani hrani. Najprimernejša so v kombinaciji z jedmi, ki se navadno bolje ujemajo z belimi vini, vendar zahtevajo polnejše note rdečih vin. Zaradi svoje drznosti se oranžna vina odlično podajo z drzno začinjeno hrano, kot so curry, specialitete maroške in etiopske kuhinje, korejske fermentirane jedi in tradicionalna japonska kuhinja s fermentirano sojo. Zaradi visoke vsebnosti fenolov (tanini in grenkoba) in trpkosti so oranžna vina nadvse primerna spremljava številnim vrstam mesa, od govedine do rib.

Prava temperatura

Sommelierji ponudijo oranžna vina malo toplejša kot bela vina in rahlo hladnejša kot rdeča. Najprimernejša temperatura za pravilno okušanje je okoli 12ºC. Če se želite v vročih dneh osvežiti z oranžnim vinom, ga lahko ohladite tudi na 10ºC.