Slovenske avtohtone sorte vina


, Slovenske avtohtone sorte vina

Moderno vinarstvo se ponovno vrača k zakoreninjenim tradicionalnim metodam in oživlja avtohtone vinske sorte. Globalizacija vinskih trt je začasno prinesla upad zanimanja za avtohtone vrste, vendar na srečo niso bile nikoli pozabljene. Sodobne debate o pomembnosti posameznih teritorijev so privedle do tega, da se je pogled zopet usmeril nazaj k različicam, ki so jih gojili naši predniki. Od Vinogradnikov vsepovsod po svetu se ponovno zahteva, da izkoristijo naravno bogastvo, ki ga imajo pri roki. Tem trendom sledi tudi slovensko vinarstvo. Spodaj so navedene najpomembnejše avtohtone vinske sorte, razdeljene po treh različnih vinorodnih regijah Slovenije.

1. Podravska vinska regija

Območje severovzhodne regije zaznamuje hribovita pokrajina in hladnejše podnebje s suhimi poletji ter ostrejšimi zimami. Vinske trte uspevajo na nadmorski višini med 250 in 400 metri. Rastejo na mešanici apnečastih in glinenih tal, ki so zelo primerna za gojenje vinskih trt. Regija je sestavljena iz dveh podregij Prekmurja in Štajerske, obe pa se uvrščata med 4% najboljših vinorodnih območij. Vino je večinoma bele sorte, znano po svojih cvetno-sadnih aromah, lahkem telesu in rahlo višji kislosti, kar je predvsem posledica hladnejšega podnebja. Regija je znana po proizvodnji tako predikatnih kot tudi zelo pitnih vin za vsakodnevne priložnosti.

Ranfol

Je tipičen predstavnik okolice Haloz, območja na vzhodu Štajerske, kjer se vino proizvaja že od rimskih časov. Gre za vsestransko belo sorto, ki da vino z malo več kislosti, srednjim telesom, cvetlično aromo in slamnato rumeno barvo. Sorta se lahko uporablja čista ali v mešanici z drugimi sortami. Nekateri vinogradniki Ranfol uporabljajo tudi za izdelavo penečega vina, ki pa je pravzaprav unikat omenjene pokrajine.

Žametna črnina

Žametna črnina je ena izmed najstarejših sort vina gojenih v Sloveniji. Prav tako je to sorta najstarejše vinske trte na svetu, ki raste v Mariboru. Stara je več kot 400 let in letno prinaša do 55 kilogramov rdečega grozdja. Vsako leto po trgatvi delavci v mestni kleti skrbno proizvajajo vino, nato pa ga pretočijo v omejeno serijo stotih stekleničk po 250 ml. Tistemu, ki jo uspe dobiti mora imeti kar malo sreče. Vino ima visoko kislost in je svetlo rdeče barve. Sorta se največkrat uporablja za mešanice in je ključna sestavina nekaterih slovenskih vin, kot so Cviček, Metliška črnina in Bizeljsko rdeče.

2. Posavska vinska regija

Pokrajina te jugovzhodne regije ni tako hribovita kot Podravje. Sestavljajo jo ozke doline in strma pobočja. Vinogradi nikoli ne presežejo višine 400m. Tla so mešanica laporja, peščenjaka, apnenca, dolomita in gline. Posledično je to ozemlje zelo raznoliko. Vremenski pogoji so kontinentalni in kažejo vplive mrzle podalpske klime. Posavje sestavljajo 3 podregije: Dolenjska, Bizeljsko-Sremič in bela Krajina. Večina grozdja je rdeča, vrste vina pa so izredno raznolike, od lahkih rdečih, belih do predikatnih in penečih vin. Najbolj znano vino te regije je Cviček, svetovna specialiteta, ki odlično izraža značaj svojega geografskega izvora.

Rumeni plavec

Različica močnega grozdja daje čudovit poln in svež okus. Je ključna sestavina penečih vin, ki jih pripravlja nagrajena vinska klet Istenič. Omenjena vinoteka je ena izmed prvih proizvajalcev penečih vin v Sloveniji. Sorta izvira iz Bizeljsko-Sremiškega podeželja, iz nje pa proizvajajo vino, ki je zelenkasto-rumene barve z visoko stopnjo kislosti in manjšim odstotkom alkohola. Sorta se navadno uporablja v mešanicah, tudi v Cvičku.

3. Primorska vinska regija

V jugovzhodni Sloveniji se vinogradi razprostirajo do nadmorske višine 360 metrov. Tla so sestavljena iz fliša in apnenca, ki tvorita različne rjave prsti, med katere spada tudi terra rossa. Podnebje na primorskem je mediteransko z vročimi poletji in milimi zimami. V tej regiji prevladujejo rdeče sorte, kot so Refošk, Merlot in Cabernet Sauvignon. To območje proizvaja bogata in kompleksna vina, od katerih je najbolj opazen Teran. Primorska regija sestoji iz 4 podregij: Vipavske doline, Goriških brd, Slovenske Istre in Krasa.

Zelen in Pinela

Ti dve beli sorti predstavljata ključni del vinske dediščine Vipavske doline, saj zaenkrat uspevata samo na tem območju. Znan vinogradnik Matija Vertovec je prvi pisal o Zelenu v svoji knjigi O vinogradništvu iz leta 1844. Pinela pa je bila prvič omenjena leta 1324. Sorta najbolje uspeva na prisojnih pobočjih, kjer je manjša stopnja vlage. To omogoča pridelavo vin s slamnato rumeno in zelenkasto barvo. Vina so sveža ter polna, s subtilnimi cvetnimi in sadnimi aromami. Včasih imajo tudi priokus sredozemskih zelišč, kar velja predvsem za Zelen. Ta vina so zelo pitna ter imajo kompleksno strukturo in izrazito kislost.

Vitovska grganja

Sorta z dolgoletno tradicijo, ki izvira iz Italije in se danes goji tudi na slovenskem Krasu. Je zelo redka sorta saj uspeva le na 66 hektarih znotraj Slovenije in Italije skupaj. Nekateri menijo, da ime pomeni “Vitezovo grozdje”, kar naj bi izhajalo iz dejstva, da imajo te vinske trte zelo močne korenine, ki jih ščitijo pred burjo. Drugi verjamejo, da ime dejansko izhaja iz časa, ko s z vinom plačevali vitezom za obrambo Trsta. Vino iz Vitovske grganje ima zlato rumeno barvo in srednje telo z medenim priokusom. Aroma je cvetlična in sadna, podobna belemu cvetju, breskvam in grenivkam.

Rebula

Rebula je ena najpomembnejših sort v Goriških Brdih. Večina verjame, da gre za avtohtono slovensko sorto, vendar pa zadnje raziskave kažejo, da originalno izhaja iz Grčije. Še vedno pa jo vključujemo na naš seznam lokalnih vin zaradi njenega izrednega zgodovinskega pomena. Danes Rebula ostaja priljubljena med vinogradniki, saj jim omogoča, da proizvedejo veliko različnih stilov vina. Te imajo nekaj skupnih lastnosti: svežino, mineralnost in visoko stopnjo kislosti. Aroma je večinoma sadna, s pridihom vanilije. Barva je rumena z zelenkastim podtonom. Okus pogosto spominja na mandlje. V vinu se občasno razvijejo mehurčki in je priljubljena osnova za suha peneča vina.

*

S tem smo končali naš seznam. Čeprav obstaja vedno več trenj glede pravega porekla vsake sorte, imajo vse zgoraj omenjene zelo pomembno vlogo v naši zgodovini vinogradništva in so del naše kulture že več sto let. Za konec se lahko strinjamo, da je vračanje nazaj k izvornim sortam vina odlična ideja, kar lahko potrdi vsakdo, ki kdaj okusil Zelen ali Pinelo.