{"id":104,"date":"2017-06-06T14:11:44","date_gmt":"2017-06-06T14:11:44","guid":{"rendered":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/2017\/06\/06\/10-slovenian-wines-you-have-to-try\/"},"modified":"2024-04-26T12:03:02","modified_gmt":"2024-04-26T12:03:02","slug":"10-slovenskih-vin-ki-jih-morate-poskusiti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/blog\/10-slovenskih-vin-ki-jih-morate-poskusiti\/","title":{"rendered":"10 slovenskih vin, ki jih morate poskusiti"},"content":{"rendered":"

Degustacija slovenskih vin<\/a> prvi\u010d in ne poznate na\u0161ih lokalnih pridelovalcev vina in sort, se boste morda po\u010dutili nekoliko nepripravljene, da bi se potopili v bogato ponudbo, ki jo ponuja ta dr\u017eava. Da bi vas pred tem malo opozorili, si poglejmo nekaj zna\u010dilnih slovenskih vin.<\/p>\n

1. Sauvignon<\/h4>\n

Sauvignon je ena najbolj raz\u0161irjenih in mednarodno raznolikih sort. V Sloveniji je tako priljubljen, da ga vsako leto maja praznujemo na festivalu. Kot v vsaki dr\u017eavi imajo tudi sauvignoni, pridelani v Sloveniji, svoje izrazite zna\u010dilnosti, zaradi katerih imajo edinstven okus in paleto arom, ki jih lo\u010duje od vseh drugih vin te sorte. Po vsej dr\u017eavi so \u0161tevilni pridelovalci vina, ki ponujajo sauvignon v svojem portfelju. Vsak od njih je nekoliko druga\u010den glede na dolo\u010deno vinorodno obmo\u010dje. Obi\u010dajno je to suho belo vino, ki se odli\u010dno ujema z ribami.<\/p>\n

2. Chardonnay<\/h4>\n

Enako lahko re\u010demo za Chardonnay. Okusi se razlikujejo od regije do regije, kar daje nepredstavljivo raznoliko paleto tudi na tako majhnem obmo\u010dju, kot je Slovenija. Razlog za to so predvsem razlike v mikroklimi, ki vplivajo na vse, od rasti trte in razvoja grozdja do procesa vrenja in zorenja vina. Tako na primer poku\u0161nja chardonnaya iz obalne Primorske nikoli ni povsem enaka poku\u0161nji \u0161tajerskega, saj je slednji bolj v notranjosti in ima nekoliko hladnej\u0161e podnebje. Tudi v svetovnem merilu se chardonnayi med seboj tako razlikujejo, da jim je skupen le dimni podton v okusu. Zaradi tega jih je pri slepi degustaciji zelo te\u017eko razlikovati.<\/p>\n

3. Rizling renskega vina<\/h4>\n

Znano tudi kot kralj vin in razli\u010dnih okusov. Na na\u0161em seznamu mora biti zagotovo rizling. Odvisno od tega, kako dolgo ga je vinogradnik pustil fermentirati, se spreminja od sladkega do suhega. Znan je po svoji sadni aromi in zdru\u017eljivosti s \u0161tevilnimi jedmi. V nasprotju z bolj obi\u010dajnimi nem\u0161kimi sortami ima slovenski rizling obi\u010dajno bolj citrusni okus z nekaj breskovimi notami. Pri staranju se pri rizlingih pojavijo dodatni dimni in medeni, v\u010dasih tudi bencinski odtenki.<\/p>\n

4. Jazbec pene\u010di Teran<\/h4>\n

Na to pene\u010de vino je nekoliko redko naleteti, vendar se ga je vsekakor vredno potruditi najti, saj gre za zelo posebno pene\u010de vino z najizvirnej\u0161im okusom. Nenavadno je, da je v nasprotju z ve\u010dino pene\u010dih vin dejansko narejeno iz rde\u010dega vina. Terroir, ki ga sestavljata vro\u010de sredozemsko sonce in pomanjkanje de\u017eja, daje temu vinu poseben zna\u010daj. Vinogradniki to vino pridelujejo po klasi\u010dni metodi. To pomeni, da druga fermentacija poteka v steklenicah. Te steklenice nato pustijo ve\u010d let zoreti v naravnih kra\u0161kih jamah. Seveda je to suho vino s srednjo vsebnostjo alkohola.<\/p>\n

5. Zelen<\/h4>\n

Avtohtona slovenska sorta iz slikovite Vipavske doline, katere lepota se odra\u017ea v posebni paleti in o\u010darljivem pookusu tega vina. Zelen ima ne\u017eno sadno in cvetli\u010dno aromo, ki spominja na sredozemska zeli\u0161\u010da, kot sta sivka in ro\u017emarin. Ima polno telo in odli\u010dno ravnovesje med sladkostjo in kislostjo, kar pu\u0161\u010da dolgotrajen bogat in harmoni\u010den priokus. Med pridelavo vino kratko macerirajo in ga pustijo delno fermentirati v lesenih sodih (fr. barrique<\/em>). S tem mu dajo lep in zaokro\u017een okus.<\/p>\n

6. Rebula<\/h4>\n

Vino, ki izvira iz Italije in je lahko zelo raznoliko. Slovensko razli\u010dico prepoznamo po hrustljavem mineralnem okusu, ki spominja na mandlje, z rahlo izra\u017eeno kislino in sve\u017eo sadno ali vanilijevo aromo. Obi\u010dajno gre za suho vino z nekoliko vi\u0161jo vsebnostjo alkohola in splo\u0161no \u017eivahnostjo okusa. Barva mora biti slamnato rumena z zelenkastim odtenkom. Rebulo ve\u010dinoma pridelujejo na Primorskem, natan\u010dneje na obmo\u010dju Gori\u0161kih brd, kar daje temu vinu pravi mediteranski pridih.<\/p>\n

7. Teran<\/h4>\n

Zaradi spora o njegovem nacionalnem poreklu je to eno od lokalnih vin, o katerem se najve\u010d govori. Vsekakor pa izvira iz kra\u0161kega obmo\u010dja z edinstvenim terroirjem. Zaradi rde\u010de zemlje ima to vino \u010dudovito strukturo, korpulentno telo in nezamenljivo ognjeno rde\u010do barvo. Pridelano je iz zelo stare sorte grozdja Refosco, ki je znana po temni ko\u017eici. U\u017eivati ga morate mladega in ga ne smete starati, saj bi s tem dobili zelo druga\u010den okus terantona. Teran ima aromo, ki spominja na gozdne jagode. Vsebuje veliko mle\u010dne kisline, \u017eeleza in antioksidantov, zaradi \u010desar je eno najbolj zdravih vin na svetu. Njegove koristi za zdravje so znane \u017ee stoletja, v zadnjem \u010dasu pa so predmet tudi znanstvenih raziskav.<\/p>\n

8. \u010crni \u017eamet<\/h4>\n

\u010ceprav se obi\u010dajno uporablja za me\u0161anice, je to zelo posebno vino, ki je na voljo izklju\u010dno v ekskluzivni letni seriji le sto 250 ml steklenic. Te vsebujejo vino Black Velvet, pridelano iz najstarej\u0161e ohranjene trte na svetu. Ta trta se nahaja v drugem najve\u010djem slovenskem mestu Maribor, zato je \u0161e toliko bolj posebna. Steklenice je oblikoval priznani oblikovalec Oskar Kogoj, vi pa boste imeli veliko sre\u010do, \u010de boste eno od njih dobili v roke. Doma\u010dini \u010drni \u017eamet imenujejo \"\u017dametna \u010drnina\". Ima ble\u0161\u010de\u010do svetlo rde\u010do barvo in izrazito malinovo aromo. Zaradi vsega tega v kombinaciji z nekoliko vi\u0161jo kislostjo je to vino kot nala\u0161\u010d za me\u0161anice. Vinogradniki ga tradicionalno uporabljajo za izdelavo \u0161tevilnih dragocenih slovenskih vin, ki dajejo \u010drnemu \u017eametu zna\u010dilen okus. Slovenci to vino tako cenimo, da imamo zanj celo himno.<\/p>\n

9. Predikatna vina<\/h4>\n

V Sloveniji je ve\u010d vinarjev, ki so specializirani za pridelavo predikatnih vin in vin posebne kakovosti. To so obi\u010dajno sladka bela vina razli\u010dnih sort, kot so traminec, rumeni mu\u0161kat, rizling in sauvignon. \u010ceprav ima vsako svoj zna\u010dilen okus in aromo, se vsa zelo dobro podajo k bolj sladkim jedem, kot so torte in druge sladice. Zato jih v\u010dasih pogovorno imenujemo desertna vina. Najbolj\u0161a in najslaj\u0161a od teh vin najdemo v notranjosti Podravja in Posavja v Sloveniji.<\/p>\n

10. Puro<\/h4>\n

Zaradi nenavadno dolgega staranja je to pene\u010de vino, kakr\u0161nega \u0161e ni bilo. Skoraj neskon\u010dno dolgo ga lahko hranite obrnjeno navzdol, saj vsebuje kvasovke, ki ga lahko ohranijo pri \u017eivljenju ve\u010d let. Kvasovke proizvajajo tudi nekaj \u017evepla, vendar se v postopku ne dodaja dodatno \u017eveplo. Vino je srednje oran\u017eno-rde\u010de barve, vonj pa spominja na rde\u010de sadje s pridihom zeli\u0161\u010d. Slednje je posledica zorenja v sve\u017eem lesu. \u010ceprav je dobro dozorelo in ima izrazite terciarne note, so vinogradniki pri tem uspeli ohraniti veliko prvotne sve\u017eine. Zato je okus zelo kompleksen, suh in homogen, \u010demur se ne morejo upreti vsi, ki imajo radi pene\u010de vino.<\/p>\n

S tem zaklju\u010dujemo na\u0161 seznam 10 slovenskih vin, ki jih poskusiti<\/a>. Kot lahko vidite, so zelo raznoliki in na\u0161teli smo jih le nekaj.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010ce prvi\u010d poku\u0161ate slovenska vina in ne poznate na\u0161ih lokalnih pridelovalcev in sort, se boste morda po\u010dutili nekoliko nepripravljene, da se potopite v bogato ponudbo, ki jo ponuja ta de\u017eela. Da bi vas pred tem malo opozorili, si poglejmo nekaj zna\u010dilnih slovenskih vin.<\/p>","protected":false},"author":50,"featured_media":105,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-104","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"acf":{"page_subheading":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/104","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/50"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=104"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/104\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":494,"href":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/104\/revisions\/494"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/105"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=104"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=104"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/winetastingljubljana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=104"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}