5 dejstev, ki jih morate poznati o penečem vinu

Peneča vina so izjemno priljubljena pijača. So prva izbira za najrazličnejša praznovanja, rojstnodnevne zabave, poslovne dogodke in romantične večerje. T...

Objavljeno Junij 21, 2017

Urejeno April 26, 2024

6 min read

Hero Image
Peneča vina so izjemno priljubljena pijača. Najpogosteje jih izberemo za najrazličnejša praznovanja, rojstnodnevne zabave, poslovne dogodke in romantične večerje. Njihova zgodovina je dolga, na voljo pa je veliko različnih vrst, med katerimi lahko izbiramo pri naročanju ali nakupu. Tukaj je nekaj zanimivosti o tej čudoviti pijači.

1. Odkrita po naključju

O tem, kako smo spoznali eno najrazkošnejših pijač v zgodovini človeštva, kroži veliko legend. Je simbol razkošnega življenjskega sloga in prestiža. Nikomur ne moremo zameriti, da si želi pripisati zasluge za to odkritje. Naš najljubši in najbolj znan mit pripoveduje o francoskem benediktinskem menihu. V 17. stoletju je Dom Perignon v francoski pokrajini Champagne uspešno nadaljeval družinsko tradicijo pridelave belega vina. V tistem obdobju so eno serijo vina ustekleničili prej kot običajno. Dom Perignon je menil, da so kvasovke že dokončale pretvorbo vsega sladkorja v alkohol. A kvasovke so zaradi nizkih temperatur zgolj zaspale. Ko se je spomladi otoplilo, so se prebudile iz lepotnega spanca in začele porabljati preostali sladkor. Pri tem so hkrati proizvajale ogljikov dioksid, ki iz steklenice ni mogel uiti, zato ga je vino absorbiralo. Ko se je Dom Perignon vrnil, da bi preveril stanje vina, je ugotovil, da so zamaški izletavali iz steklenic. Radovednost ga je premamila, da je poskusil njihovo vsebino. Takrat naj bi izrekel znameniti stavek: »Pridite, pijem zvezde.«

2. Ena najbolj ozemeljsko zaščitenih pijač

Vsi šampanjci so peneča vina, vendar se vsa peneča vina ne smejo imenovati šampanjec. Kot si lahko predstavljate, so Francozi pri poimenovanju precej zaščitniški. Ime lahko nosijo le vina, pridelana v pokrajini Champagne. Preostala francoska peneča vina se imenujejo crémant. Francija pa ni edina država, ki za imena svojih penečih vin uveljavlja geografsko zaščito. Španci jim pravijo cava, Portugalci pa espumante. V Italiji imajo številna imena, ki se razlikujejo glede na vinorodne pokrajine. Franciacorta prihaja iz Lombardije, asti iz Piemonta, lambrusco iz Emilije in prosecco iz Benečije. Pomembno je vedeti, da Italijani peneča vina večinoma pridelujejo po charmatni metodi. To še posebej velja za asti in prosecco, medtem ko je franciacorta običajno pridelana po tradicionalni metodi. Nemci svoja peneča vina imenujejo sekt, Slovenci pa jim rečemo penina.

3. Kozarci za penino so iz mode

Nezapisano pravilo pravi, da je treba peneča vina piti iz kozarcev za penino. Ti so pravzaprav sodobna iznajdba, ki pomaga ohraniti mehurčke in omogoča, da se elegantno v verigi dvigajo proti površini. Če pa želite v celoti uživati v vseh aromah izbranega penečega vina in zaznati smer njegove cvetice, vedno izberite kozarec, iz katerega bi običajno pili polno rdeče vino. Lepa alternativa je tudi kupejski kozarec v bolj starinskem slogu iz 50. let prejšnjega stoletja. Najpomembneje je, da ima kozarec dovolj široko odprtino, da lahko vanj dovolj globoko potopite nos in vino dobro povonjate. Vendar pa ni jasno, ali pri taki obliki vonj in mehurčki ne izginejo prehitro.

4. Sladkost je pomembna

Ne glede na to, ali imate radi sladko ali ne, pri penečih vinih stopnja sladkosti razkriva življenjski slog, ki ga je imelo vsako od njih. Številni strokovnjaki vam bodo povedali, da z veseljem posežejo po penini brut nature. Ne glede na vaše želje pa si oglejte lestvico penečih vin glede na stopnjo sladkosti. Pred naslednjo zabavo jo vsekakor preverite in natančno boste vedeli, kaj svetovati najboljšemu prijatelju. - Brut nature: pomeni, da so kvasovke porabile skoraj ves sladkor, zato je v vinu ostalo od 0 do 3 g/L preostalega sladkorja. - Extra brut: Če se vam brut nature zdi nekoliko preveč suh, bo ta morda prava izbira. Vsebuje od 0 do 6 g/L preostalega sladkorja. - Brut: s 0–12 g/L je to suho vino s pridihom sladkosti in najbolj priljubljena vrsta penečega vina. Vinar ustavi fermentacijo, tik preden kvasovke porabijo ves sladkor. - Extra dry: z 12–17 g/L je to vrsta, ki najbolje opisuje prosecco. Je nekoliko slajše. Če niste ljubitelj povsem suhega sloga in tudi nimate radi sladkega, je to prava izbira za vas. - Dry: vina s 17–32 g/L se izjemno dobro podajo k hrani, kot so slani prigrizki z maslom. Odlična so tudi kot aperitiv. - Demi-Sec: s 35–50 g/L so ta vina že bližje tistim, ki imajo raje nekaj sladkega, pa tudi tistim, ki iščejo vino, ki se bo dobro podalo k sladici. - Doux: kar 50+ g/L za tiste, ki obožujejo sladko. Če vam popečene arome v penini brut nature in extra brut ne ustrezajo, ste verjetno navdušeni nad sladkimi penečimi vini. Poleg dekadentne sladice se k vinu doux nič ne poda bolje kot vroča poletna noč in terasa.

5. Peneče vino postrezite z izbrano jedjo

Pri penečih vinih se najpogosteje zastavlja vprašanje, kako jih pravilno kombinirati s hrano. Suha peneča vina se najbolje podajo k nekoliko drznejšim jedem, kot so manj sladko in nežno pecivo, lahki tapasi, dimljen losos, avokado in suši. Odlična izbira so tudi zorjeni siri, še posebej če se prijatelji zadržijo nekoliko dlje kot običajno. V nasprotju s splošnim prepričanjem suhega penečega vina ne smete kombinirati s sladko sladico, na primer torto. Če ga nameravate postreči k težjim sladicam, vedno izberite slajše vino od jedi, na primer doux.

*

To je nekaj zanimivosti o penečem vinu, ki smo jih uspeli izbrskati. Upamo, da vam bodo prišle prav, ko boste naslednjič izbirali vino. Peneča vina so očitno lahko zelo raznolika, zato je izbira nekoliko težja. A to je navsezadnje odlično, saj lahko resnično najdete popolno vino za vsako priložnost. Če želite še bolje spoznati peneča vina v Sloveniji, obiščite našo spletno stran tukaj in rezervirajte eno od degustacij.