9 glavnih slogov vina in kako jih pridelujejo
Pri vinu je slog zelo pomemben. Pred vsako trgatvijo se morajo vinarji odločiti, v katero smer se bodo podali, da bi pridelali vino po svojem okusu ...
Objavljeno Junij 14, 2017
Urejeno April 26, 2024
8 min read

Hitre povezave
1. Rdeča vina polnega telesa (Cabernet Sauvignon, Syrah, Cabernet Franc)
Vina polnega telesa imajo več taninov in višjo vsebnost alkohola. Tanine občutimo na zadnjem delu jezika kot oprijemljiv občutek, ki izsuši usta in jih stisne. Izvirajo iz grozdnih kožic in pečk, pa tudi iz zorenja vina v novih lesenih sodih. Vina polnega telesa imajo v vonju arome različnih začimb, usnja in temnega sadja, kot so višnje. Ker so na splošno zelo intenzivna, jih je najbolje postreči k enako izrazitim jedem, na primer sočnemu govejemu zrezku. Postrezite jih tudi v kozarcih z veliko čašo, da se njihove arome in okusi lahko v celoti razvijejo. Za pridelavo rdečega vina polnega telesa potrebujete temno rdeče grozdje z debelo kožico, na primer Cabernet Sauvignon in Refosco. Po prvi fermentaciji lahko sledi še druga, imenovana malolaktična fermentacija. Ta poveča vsebnost mlečne kisline, zato je okus vina polnejši in bolj kremast. Nastalo vino lahko zori tudi v hrastovih sodih, kar mu doda tanine in bogatejšo aromo ter prispeva k polnosti telesa. Pri pridelavi vin polnega telesa vinarji pogosto ohranijo tudi nekaj preostalega sladkorja, tako da fermentacijo ustavijo predčasno. Na polnost vina vpliva tudi toplota podnebja, v katerem je bilo pridelano. Višje temperature omogočajo, da grozdje razvije več sladkorja, kar prispeva k višji vsebnosti alkohola in polnejšemu telesu.2. Rdeča vina srednjega telesa (Merlot, Barbera)
Rdeča vina srednjega telesa so znana predvsem po tem, da se odlično podajo skoraj vsaki hrani. Če niste ljubitelj vin polnega telesa, lahko takšno vino brez težav postrežete tudi k težjim jedem. Poprasta nota dobrega merlota se poda k skoraj vsaki jedi. Zato je odlična izbira ob jedeh izrazitega okusa ali z veliko maščobe. Rdeče vino srednjega telesa ima običajno zmerno kislost, srednjo vsebnost taninov in pretežno sadno aromo, ki spominja na rdeče sadje. Na polnost telesa tudi v tem primeru vplivajo fermentacija, podnebje in morebitno zorenje v hrastovih sodih.3. Rdeča vina lahkega telesa (Pinot Noir, Gamay, Blaufränkisch)
Najlažja rdeča vina so pridelana iz svetlejšega grozdja s tanjšo kožico in vsebujejo najmanj taninov. Kljub temu se podajo k številnim jedem, na primer siru. So odlična izbira, če vam ne ustrezata trpek okus taninov in izrazit okus vin polnega telesa. Odličen primer rdečega vina lahkega telesa je Pinot Noir. Velja za najbolj občutljivo in nežno rdečo sorto, z malo tanini in živahno kislostjo. Postrežen v primernem kozarcu z veliko čašo razvije čudovito aromo slastnega rdečega sadja.4. Rosé vina (Grenache, Sangiovese, Mourvèdre)
Vino, ki je nekje med rdečim in belim, se imenuje rosé – popolno poletno vino. Rosé se odlično poda k bolj začinjeni hrani, na primer tajskim ali mehiškim jedem. Najbolje ga je postreči ohlajenega, da pride do izraza njegov prijeten sadni okus. Okusi segajo od jagode in maline do melone in citrusov, odvisno od regije in načina pridelave. Rosé pridelujejo s kratko maceracijo. Vino pustijo le nekaj ur v stiku s kožicami rdečega grozdja, da dobi lepo rožnato barvo. Če bi ga s kožicami pustili dlje, bi nastalo pravo rdeče vino. Rosé lahko pridelajo tudi tako, da med pridelavo rdečega vina iz mošta odvzamejo nekaj soka in ga prelijejo v novo kad. Ta način se imenuje saignée in je značilen za kalifornijski regiji Napa in Sonoma. Redkeje rosé pridelajo tudi z mešanjem belega in rdečega vina. To velja predvsem za peneča vina rosé iz pokrajine Champagne.5. Bela vina polnega telesa (Chardonnay, zorjen v hrastovih sodih, Ribolla Gialla)
To so navadno vina, ki so zorela v hrastovih sodih in šla skozi drugo, malolaktično fermentacijo. Najznačilnejši predstavnik belega vina polnega telesa je chardonnay. Bela vina polnega telesa odlikujejo izrazite note vanilje in kokosa, odlično pa se podajo k morski hrani, kot so jastog, rižota s šparglji, perutnina in različni siri. Običajno zorijo precej dolgo (3 do 10 let) in so lahko nekoliko dražja.6. Bela vina lahkega telesa (Sauvignon Blanc, Zelen, Pinela, Pinot Gris, Riesling Italico)
Sveža suha vina so odlična izbira za vse, ki si na jeziku želijo kanček živahnosti. Najbolj vam bodo teknila v vročem vremenu, ob sveži solati ali sušiju. Najbolje jih je popiti, ko so še mlada, po možnosti v prvem ali drugem letu. Bela vina lahkega telesa ni težko najti. Odlično steklenico lahko običajno dobite po zelo ugodni ceni. Ta vina so zelo pitna, zato lahko v njih zlahka uživate samostojno ali ob lahkem prigrizku.7. Aromatična bela vina (Moscato, Gewürztraminer, Riesling)
Vina, ki nam polepšajo življenje. Od drugih jih ločijo cvetne in sadne aromatične note. Pogosto vsebujejo nekaj preostalega sladkorja, ki uravnoteži njihovo sicer izrazito kislost ali grenkobo. Če si radi v limonado dodate sladkor, boste razumeli, kaj imamo v mislih. Ko govorimo o sladkorju, velja vedeti, da sladkosti vina ne določa sorta grozdja, temveč način pridelave. Če na primer v vinu pustijo nekaj preostalega sladkorja, bo slajše. Prav tako je mogoče iz katere koli sorte grozdja pridelati suho vino. Primer je traminec. Sladkosti tudi ne morete zaznati z vonjem. Čeprav nekatere arome povezujemo s sladkim okusom, ne moremo ugotoviti, ali je vino sladko ali suho, dokler ga ne poskusimo. Pri izbiri vina k hrani je najpogostejše pravilo, da izberemo vino, ki je slajše od jedi. Vendar se ne bojte sladkega vina postreči k indijski ali tajski jedi, morda pa tudi h kremni omaki.8. Desertna in alkoholizirana vina (Vinjak, Port, Sherry, Madeira, pozna trgatev, žlahtna gniloba, slamnato vino, ledeno vino)
Kot smo omenili zgoraj, lahko vinarji ohranijo naravno sladkost vina tako, da fermentacijo ustavijo, preden kvasovke porabijo ves sladkor. Takšna vina so zato slajša, vendar vsebujejo manj alkohola. Imenujejo se desertna vina. Vinarji jih lahko pozneje alkoholizirajo z dodatkom žganja in tako povečajo vsebnost alkohola. Rezultat je vino, ki je hkrati sladko in močno. Vendar ni najbolj pitno, zato ga je najbolje uživati v majhnih količinah. Tako desertna kot alkoholizirana vina se odlično podajo k različnim slaščicam, kot so fudge, torte, piškoti in sadne pite.9. Peneča vina (Champagne, Cava, Prosecco, Méthode Classique, Penina, Sekt Lambrusco)
»Ob zmagi si ga zaslužim, ob porazu ga potrebujem,« je dejal Napoleon, ko so ga prosili, naj opiše šampanjec. Peneče vino je vse do danes ostalo najbolj priljubljena izbira za proslavljanje zmage ali tolažbo ob porazu. Champagne je zaščiteno ime za peneče vino, pridelano v istoimenski francoski pokrajini. Zato se peneča vina, pridelana drugje, ne smejo imenovati Champagne in imajo glede na regijo pridelave drugačna imena. Pri tradicionalni metodi so mehurčki v penečem vinu posledica sekundarne fermentacije v steklenici ali jeklenem tanku. Vina razvrščamo glede na količino sladkorja, ki ga vsebujejo po končani fermentaciji. Natančno količino sladkorja določa količina likerja za drugo vrenje (Liqueur de tirage), sirupaste mešanice vina, sladkorja in kvasa, ki jo dodajo za sprožitev sekundarne fermentacije. Če je nastalo vino suho, se imenuje »Brut«, če je sladko, pa »Deux«. Peneče vino lahko postrežete ob slanih predjedeh, ribah ali celo med celotno večerjo. Odsvetujemo pa, da ga postrežete k sladicam, razen če gre za vino Deux, saj se k sladicam veliko bolje podajo desertna in alkoholizirana vina.*
S tem smo prišli do konca našega seznama. Za boljše spoznavanje različnih slogov vina priporočamo obisk dobro založene vinoteke. Lahko se odpravite tudi na degustacijo vin. Degustacije so odličen način, da spoznate svoje preference, preden se odločite za nakup. V veliko pomoč vam je lahko tudi izkušen vinski strokovnjak ali sommelier. Po naših izkušnjah imajo ljudje, ki šele začenjajo piti vino, običajno raje mlajša vina lahkega telesa in desertna vina, a nikoli se ne ve. Morda boste odkrili strast do povsem nasprotnega.















