Na vrhuncu sodobnega vinarstva se vinarji zdaj vračajo h koreninam ter oživljajo avtohtone vinske sorte in tradicionalne pridelovalne metode. Globalizacija grozdja je morda začasno zmanjšala zanimanje za domače sorte, a na srečo niso bile nikoli povsem pozabljene. Nedavne razprave o pomenu terroirja so znova usmerile pozornost k sortam, ki so jih gojili naši predniki.
Vinarji po vsem svetu si morajo zdaj znova prizadevati, da kar najbolje izkoristijo naravno bogastvo, ki ga imajo na voljo, in Slovenija pri tem ni izjema. Spodaj predstavljamo nekaj najboljših vinskih sort, ki izvirajo iz naše dežele, razdeljenih po treh vinorodnih deželah.
1. VINORODNA DEŽELA PODRAVJE
Terroir te severovzhodne dežele zaznamujejo gričevnata pokrajina in hladnejše podnebje s suhimi poletji in ostrimi zimami. Vinogradi ležijo na nadmorski višini od 250 do 400 m, tla pa so mešanica apnenca in gline, kar je idealno za rast vinske trte. Deželo sestavljata dve vinorodni območji, Prekmurje in Štajerska, pri čemer se slednja uvršča med 4 % najboljših vinorodnih območij na svetu. Tu pridelujejo predvsem bela vina s cvetličnimi in sadnimi aromami, lahkotnega telesa in nekoliko višjo kislino, kar je predvsem posledica hladnejšega podnebja. Dežela slovi tako po vinih posebnih kakovosti kot po zelo pitnih vinih za vsak dan.
Ranfol
Je značilna sorta haloškega vinorodnega okoliša, odmaknjenega območja na vzhodu Štajerske, kjer vino pridelujejo že od rimskih časov. Ta vsestranska bela sorta grozdja se običajno uporablja za vina z nekoliko višjo kislino, srednje polnim do lahkim telesom, cvetlično aromo in slamnato rumeno barvo. Pijemo jih lahko samostojno kot poletna vina ali pa jih uporabimo za različne zvrsti. Nekateri lokalni vinarji kljub zahtevnosti iz ranfola pridelujejo celo peneče vino, edinstveno za to območje.
Blauer Kölner
Sorta, ki ji domačini pravijo žametna črnina, je ena najstarejših sort vinske trte, ki jih gojijo v Sloveniji. Gre tudi za sorto najstarejše trte na svetu, ki raste v Mariboru, v osrednjem delu Štajerske. Stara je več kot 400 let in vsako leto obrodi do 55 kilogramov rdečega grozdja. Vsako leto po slovesni trgatvi delavci mestne kleti skrbno pridelajo vino in ga nato napolnijo v omejeni seriji zgolj stotih steklenic po 250 ml. Seveda je treba imeti kar precej sreče, da vam uspe priti do ene od njih. Vino ima visoko kislino in živo rdečo barvo. Uporablja se predvsem za zvrsti, saj je ključna sestavina nekaterih odličnih slovenskih vin, kot so cviček, metliška črnina in bizeljsko rdeče.
2. VINORODNA DEŽELA POSAVJE
Pokrajina te jugovzhodne dežele ni tako gričevnata kot Podravje. Zanjo so značilne ozke doline in strma pobočja. Vinogradi ne segajo nad 400 m nadmorske višine. Tla so mešanica laporja, peščenjaka, apnenca, dolomita in gline. Tako nastane zelo raznolik terroir, saj si niti dva vinograda nista enaka. Podnebje je celinsko, nanj pa vplivajo tudi hladnejše predalpsko podnebje. Posavje sestavljajo tri vinorodna območja: Dolenjska, Bizeljsko-Sremič in Bela krajina. Večina vinske trte v Posavju je rdečih sort, vina pa so zelo raznolika – od lahkotnih rdečih in belih vin do vrhunskih vin posebnih kakovosti in penečih vin. Najslavnejše vino te dežele, zlasti njenega dolenjskega vinorodnega območja, je cviček. Znano je kot svetovna posebnost, saj najbolje izraža značaj svojega geografskega izvora.
Rumeni plavec
Sorta z močnimi grozdi, ki daje čudovito poln in svež okus. Je ključna sestavina penečih vin, ki jih prideluje večkrat nagrajena klet Istenič. Ta je tudi ena prvih pridelovalk penečih vin v Sloveniji. Sorta izvira iz vinorodnega območja Bizeljsko-Sremič. Daje vino zeleno-rumene barve z visoko kislino in nizko vsebnostjo alkohola. Vinogradniki ga le redko stekleničijo samostojno in ga običajno uporabljajo za različne zvrsti, tudi za cviček.
3. VINORODNA DEŽELA PRIMORSKA
Primorska leži na jugozahodu države, njeni vinogradi pa se razprostirajo od morske gladine do nadmorske višine 360 m. Tla sestavljata fliš in apnenec, iz katerih nastajajo različne rjave plasti prsti, kot je terra rossa. Primorska pomeni »tista ob morju«. Podnebje je sredozemsko, z vročimi poletji in milimi zimami. V deželi prevladujejo rdeče sorte, kot so refošk, merlot in cabernet sauvignon. Območje daje bogata in kompleksna vina, med katerimi najbolj izstopa teran. Vinorodno deželo Primorska sestavljajo štiri vinorodna območja: Vipavska dolina, Goriška brda, Slovenska Istra in Kras.
Zelen & Pinela
Ti dve beli sorti sta ključni del vinarske dediščine Vipavske doline. To vinorodno območje je trenutno edino znano območje na svetu, kjer ju gojijo. Slavni vinogradnik Matija Vertovec je o zelenu prvič pisal v svoji knjigi o vinarstvu iz leta 1844. Prva omemba pinеле sega v leto 1324. Trti najbolje uspevata na prisojnih pobočjih z nižjo vlažnostjo. Tako nastanejo vina slamnato rumene barve z zelenkastim odtenkom. So sveža, polnega telesa in z nežnimi cvetličnimi ter sadnimi aromami. Občasno zaznamo tudi pridih sredozemskih zelišč, zlasti pri zelenu. Vina iz zelena in pinеле so zelo pitna. Imajo kompleksno strukturo in nekoliko izrazitejšo kislino.
Vitovska grganja
Gre za sorto z dolgo tradicijo, ki izvira iz Italije, danes pa jo gojijo tudi na slovenskem Krasu. Je zelo redka, saj v Sloveniji in Italiji skupaj raste le na 66 hektarih. Nekateri menijo, da ime, ki pomeni »vitezovo grozdje«, izhaja iz dejstva, da ima trta zelo močne korenine, ki jo varujejo pred silovito burjo, značilno za to območje. Drugi pa menijo, da ime izvira iz časov, ko so z vinom plačevali viteze za obrambo Trsta. Vino iz vitovske grganje je zlatorumene barve, srednje polnega telesa in z mednim priokusom. Aroma je cvetlična in sadna ter spominja na belo cvetje, breskve in grenivko.
Rebula
Je ena najpomembnejših sort vinske trte v vinorodnem območju Goriška brda, kjer zavzema več kot 25 % vseh vinogradniških površin. Mnogi menijo, da je rebula avtohtona slovenska sorta, vendar so nedavne raziskave pokazale, da izvira iz Grčije. Kljub temu smo jo uvrstili na seznam zaradi njenega zgodovinskega pomena za naše lokalno vinarstvo. Rebula ostaja priljubljena med vinogradniki, saj omogoča pridelavo številnih različnih slogov vina. Vsem so skupne nekatere značilnosti: svežina, mineralnost in visoka kislina. Aroma je večinoma sadna, z nežnim pridihom vanilje, barva pa slamnato rumena z zelenkastim odtenkom. Okus pogosto spominja na mandlje. Vino se občasno tudi iskri in je priljubljena osnova za suha peneča vina.
S tem smo prišli do konca našega seznama. Čeprav se še vedno krešejo mnenja o pravem izvoru posameznih sort, imajo vse zgoraj omenjene pomembno mesto v zgodovini našega vinogradništva in so del naše kulture že več sto let. Skratka,
menimo, da je bila vrnitev starih vinskih sort odlična zamisel in to še vedno velja. Kdor je že poskusil zelen ali pinelo, se bo zagotovo strinjal.